Aha, saj to si TI!
Tako rečemo o nekom, ki ga samo slišimo, pa ga samo po glasu ne prepoznamo takoj. Naj tudi jaz nekoliko odstrnem svoj obraz.
Otroško tekanje
Leta 1980 se je začela moja življenjska pot. Ime mi je Matej Nastran in sem otroštvo preživljal na kmetiji, v šoli, kar dobršen del pa tudi v župnijski cerkvi v Cerkljah na Gorenjskem, saj sem bil dolgoletni ministrant. Čas je tekel in moje otroško tekanje se je spremenilo v tek in hojo mladega fanta. Otroška vera mi je postala premajhna in čutil sem potrebo, da jo zamenjam za kaj primernejšega. Na mojo veliko srečo sem še naprej bil vključen v župnijo, kot ministrant, pa tudi kot redni obiskovalec mladinskih srečanj.
Ali ima to še kaj veze z menoj
Po končani strojni šoli sem se odpravil na služenje vojaškega roka. V času ločenosti od doma in domačega okolja sem oblikoval in postavljal lastni odnos do vere in življenja. Ali je to, kar sem doživljal doma, v cerkvi … ali ima to še kaj veze z menoj in mojo prihodnostjo ali ne več? Na svoje veliko presenečenje sem ugotovil, da mi vera in Cerkev presenetljivo veliko pomeni. Moja molitev se je spremenila. Ni bila več neko recitiranje, ampak je vse bolj postajala podobna pogovoru. Po končani vojaški službi sem se zaposlil.
Dve izkušnji
Prišel je čas za resen postanek in premislek: 'Kam naprej? Je to prava smer, ki odgovarja na moje hrepenenje in dosedanje življenje?' Vključil sem se v skupino Samuel in s pomočjo Svetega Pisma odkrival kaj je Božji predlog za mojo življenje. Tudi skupina Abram mi je bila opora in osvežilo. Dve spoznanji oz. izkušnji sta bili odločilni za moje nadaljnje življenje. Prva: Da je Jezus ŽIV! Da ni samo neka oseba iz zgodovinskih učbenikov ali nek zgled iz preteklosti! Živ je! Druga izkušnja pa je bila: Bogu ni vseeno zame! Ima me rad! Ta živi Jezus ni živel nekje daleč, ampak se je zanimal zame, me čakal, sporočal svoje želje, me opominjal ali pa molčal in mi pustil, da sem tudi sam kaj premaknil. Te dve stvari sta mi preobrnili versko življenje. Srečal sem se z Jezusom v vsakdanjiku in moj presenečen odziv je bil: Aha, saj to si TI!
Kaj želiš, da storim?
Vse bolj sem odkrival, da je bil Bog vseskozi močno prisoten v mojem življenju in da je bil še kako dejaven. Postajalo mi je jasno, da je on rdeča nit mojega življenja! In vprašal sem ga: 'Kaj želiš, da storim?' Molk. In potem tihi namig. 'Tudi drugim želim biti blizu!' Ja, dati naprej! Vse kar sem prejel in doživel, to se čutim zavezan posredovati tudi drugim. V času semenišča je moje prijateljstvo z Jezusom začelo preraščati v ljubezen. K temu so največ pripomogle razne težave, stiske in naloge, ki so mi dokazovale Njegovo zvestobo in sprejemanje in v meni večale željo po trajnem odnosu z Njim. Sedaj ko sem duhovnik se to moje gledanje ni nič spremenilo, ampak še bolj utrdilo. Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu, želim biti … in to povedati tudi tebi. Da bi tudi ti morda nekoč rekel: Aha, saj to si TI! In se odpravil po poti, ki ti jo On predlaga … Kakšno? To ve On! Jaz vem, da vodi v srečo.