Ko iščeš svojo pot, ko ne veš kako naprej, ali se želiš bolj intenzivno posvetiti odkrivanju Božjega načrta za tvoje življenje … se lahko oglasiš na CDP, zavrtiš telefon ali napišeš meil, ter zaprosiš za občasen pogovor ali za možnost rednega duhovnega spremljanja.
Kako nam duhovno spremljanje lahko pomaga pri odločanju?
Kdor želi rasti in napredovati v svojem življenju, mu je duhovno spremljanje lahko v veliko pomoč. To velja toliko bolj za vse tiste, ki v svojem življenju želijo narediti kakšno pomembno izbiro, bodisi izbiro življenjskega stanu, bodisi kakšno drugo izbiro, ki zadeva njegovo konkretno vsakdanje življenje. Človek je namreč družbeno bitje. Nujno potrebuje drugega. Ta drugi mu lahko pomaga odstreti obzorje, ki ga sicer sam od sebe ne bi mogel videti. Tako lahko lažje in z večjo gotovostjo spozna Božjo voljo in poslanstvo, ki mu ga je Gospod namenil.
Kaj je duhovni pogovor?
Duhovni pogovor je pogovor o duhovnih stvareh. Vprašanje pa je, kaj te duhovne stvari so. Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da je duhovnost nekaj celostnega. Zadeva namreč naš odnos do Boga, do bližnjega, do samega sebe in odnos do vsega ustvarjenega. Skratka: duhovni pogovor je pogovor o Božji ljubezni in našem odgovoru nanjo. Res pa je, da naj bi se v duhovnem pogovoru v prvi vrsti omejili na pogovor o naši molitvi in naši duhovni izkušnji. Če tega ni, manjka nekaj bistvenega za duhovni pogovor. Velika skušnjava duhovnih spremljevalcev je, da bi iz duhovnega pogovora naredili neko svetovalnico, kar pa duhovni pogovor ni. Pri le-tem gre v prvi vrsti za pospeševanje in poglabljanje osebnega odnosa z Bogom ter iskanje in odkrivanje Božje volje.
Vloga duhovnega spremljevalca
Duhovni spremljevalec je tisti, ki spremlja duhovnega spremljanca na poti k Bogu. Pomeni, da ga posluša, sprejema, odmeva, postavi kakšno vprašanje. Ena od najbolj pomembnih stvari duhovnega spremljevalca je aktivno poslušanje. To je namreč predpogoj za dobro duhovno spremljanje. Vloga duhovnega spremljevalca je tudi v tem, da se zna osredotočiti na bistvene stvari v duhovnem pogovoru in od tam naprej graditi ter poglabljati vsebino duhovnega pogovora. Duhovni spremljevalec je torej tisti, ki duhovnemu spremljancu širi obzorje in ga opozarja na razne možnosti pa tudi skušnjave. Če je potrebno, spremljanca tudi spodbuja in mu vliva zaupanje. Pri vsem tem pa je pomembno, da spremljancu pusti, da sam pride do določenih spoznanj, resnic in sprejme potrebne odločitve ter njihove posledice.
Zakaj duhovni pogovor?
Smisel duhovnega pogovora je rast v duhovnem življenju. Gre za to, da spremljanec postane bolj dovzeten za Boga in bolj odgovoren za svoje življenje in življenje drugih. Kot že rečeno, človek je družbeno bitje. Nujno potrebuje drugega. Ko smo majhni, potrebujemo starše. Ko odraščamo, potrebujemo tudi učitelje in vzgojitelje. Potrebujemo pa tudi ljudi, ki so malo bolj vešči v duhovnem življenju in so nam lahko v pomoč. En sam človek ne more in ne vidi vsega. V svojih pogledih je omejen in velikokrat zaprt v neke svoje ideje in predstave. Zato nujno potrebuje drugega, ki mu prinese nov, bolj celosten pogled na njegovo življenje. Na ta način ima človek večjo možnost, da najde Božjo voljo in jo uresniči.
Kako se pripraviti na duhovni pogovor?
Na pogovor se spremljanec najbolje pripravi s tem, da skrbi za svoje vsakodnevno duhovno življenje. Pripravi se tudi tako, da vsak dan dela eksamen (izpraševanje vesti), če ima čas in voljo, tudi tedensko refleksijo. Preden gre spremljanec na duhovni pogovor, je dobro, da povzame glavne dogodke, misli in občutja od zadnjega pogovora. Pri vsem tem pa naj se osredotoči na bistvene stvari. Na tisto, kar ga je najbolj zaznamovalo v preteklem obdobju. Pomembna so spremljančeva duhovna hrepenenja in kam Gospod nagiba njegovo voljo. Duhovni spremljanec naj moli zase, da bi bil odprt in sprejemljiv na duhovnem pogovoru. Moli pa naj tudi za duhovnega spremljevalca, da bi bil tudi on odprt za delovanje Svetega Duha, da bi mogel izreči pravo besedo v pravem trenutku.
Pogostnost duhovnega pogovora
Na začetku je dobro, da so duhovni pogovori bolj pogosti, mogoče enkrat na teden ali enkrat na štirinajst dni, da se duhovni spremljevalec in spremljanec bolje spoznata in začutita drug drugega. Kasneje so lahko duhovni pogovori tudi enkrat na tri tedne ali enkrat na mesec. Bolj kot pogostnost duhovnih pogovorov je pomemben red in zvestoba. Važno je, da se spremljanec drži dogovorjenega časa, in da ne odlaša z duhovnim pogovorom. Duhovna potrtost ali kakršna druga nerazpoloženost ne bi smela biti ovira za to, da bi šel spremljanec na duhovni pogovor. Pomembno je, da se spremljanec v takih primerih ne ravna po svojih negativnih občutjih, ampak po svoji volji, ki ga vodi k dobremu.