Kaj so osebno vodene duhovne vaje?

Osebno vodene duhovne vaje so tip duhovnih vaj, ki jih je na osnovi lastnega izkustva oblikoval sv. Ignacij Lojolski. Bilo je sredi 16. stoletja in te duhovne vaje so tekom stoletij ohranile svojo aktualnost. Še več, zdi se, da v današnjem času še prav posebej morejo biti v pomoč mnogim na duhovni poti, tudi na poti odločanja oz. razločevanja poklicanosti. Najbolj bistveno v duhovnih vajah je, da je v človeku naravnanost in odločitev po soočenju s samim seboj in z Bogom.

Nekaj značilnosti teh duhovnih vaj

• Molitev: dejansko je bistvo ignacijanskih duhovnih vaj molitev. Načini molitve v teh duhovnih vajah so različni. Običajno je največ molitev ob odlomkih Svetega pisma, nekaj je tudi premišljevanj (o pomembnih vprašanjih življenja). Posebnost molitve v teh duhovnih vajah je, da je to način molitve, kjer se oseba uči razločevanja notranjih vzgibov (duhov). Ignacijevo izkustvo je bilo, da se človekovega srca dotaknejo vzgibi, ki vodijo k Bogu, in drugi vzgibi, ki ne vodijo k Bogu.
• Osebno vodstvo: udeleženec je osebno spremljan. Ignacijanske duhovne vaje niso nek program, ki ga je treba izpolniti, pač pa so pot, po kateri naj hodi oseba. Ignacij se dobro zaveda, da je vsako srce drugačno, da je vsaka oseba drugačna in da Gospod pristopa do vsakogar drugače, osebno, enkratno in neponovljivo. Udeleženec duhovnih vaj skuša prepoznavati Božje vzgibe in z njimi sodelovati ter na drugi strani prepoznavati skušnjave in jih zavračati. Voditelj duhovnih vaj mu je pri tem v pomoč. V ta namen se voditelj in udeleženec srečata enkrat ali večkrat dnevno in se pogovorita o tem.
• Tišina: umolkniti je potrebno, da človek more prepoznati, kaj vse nosi v sebi, ko npr. pogleda na svojo prihodnost. Veliko vsega je: želje, navdušenja, hrepenenja, veselja, pričakovanja pa tudi strahovi, nemiri, negotovosti. V tišini vse to more priti na plano. Tako je omogočeno zavedanje, soočenje, priznavanje, prepoznavanje, kaj Bog po teh občutjih govori. V tišini govori Božja beseda. Potrebna je zunanja tišina, da se v osebo naseli notranja tišina, globinski mir, varnost in predanost, v katerem more bolj razločno zaslutiti svojo življenjsko pot, kako je osebo Bog vodil, kako jo vodi, kam jo kliče.