Noben posameznik, nobena družina, nobena župnija in nobeno malo občestvo se ne more odtegniti odgovornosti za nove duhovne poklice.

Vsaj bi radi kaj storili, pa marsikdaj ne vemo, kako se lotiti. V pomoč nam bo lahko priročnik SKUPAJ NA POTI POKLICANOSTI. V njem lahko vsak najde vse polno spodbud in idej, ki jih lahko uresniči dobesedno ali jih po potrebi prilagodi.

Komu je priročnik namenjen?

Najprej župnijskim animatorjem za duhovne poklice, ki so od škofa prejeli poslanstvo, da v župniji - »skupnosti poklicanih« - prebujajo »kulturo poklicanosti« in vabijo k molitvi in delu za nove duhovne poklice, ter svetost in stanovitnost vseh poklicanih. Goreča Očetova ljubezen, ki je priganjala Jezusa, da se je ves daroval za odrešenje človeštva, naj »priganja« tudi vsakega od njih, da si bodo z gorečnostjo srca prizadevali, da bo »evangelij poklicanosti« dosegel čim več mladih.

Priročnik boste s pridom, v nekoliko prilagojeni obliki, uporabili tudi duhovniki, redovniki in redovnice, stalni diakoni, bogoslovci, katehisti in katehistinje, vzgojitelji v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, voditelji in člani gibanj, mladinskih in zakonskih ter drugih skupin po župnijah, družine, mladi in končno vsak vernik. V njem najdete spodbude in ideje, kako lahko sodelujete pri poslanstvu, ki je bistvenega pomena za življenje vsake župnije in škofije.

Članom ŽPS naj bo spodbuda in vir navdiha, da bi na sejah redno načrtovali, kako v župniji (ali malih občestvih) uvesti ali poživiti molitev in delo za duhovne poklice ter kako temo poklicanosti vključiti v že obstoječe dogodke župnije (skupine). Skrb za poživitev molitve in dela za nove duhovne poklice naj bo stalnica dnevnega reda vsake seje ŽPS. Vsebino točke pogovora lahko izberete iz priročnika. Vsak naj predlagano vsebino do seje prebere že doma, ob njej razmisli, kaj od tega in kako bi se lahko uresničilo v župniji (v celoti, kakor je navedeno, ali prilagojeno, del tega …)

Kaj najdemo v priročniku in kako ga lahko uporabimo?

V vsakem poglavju je krajši ali daljši opis obravnavanega vprašanja (npr. posameznih poklicev itd.), predlog vprašanj za osebno poglobitev, ki so lahko tudi izhodišče za pogovor v skupini. Za poglobitev teme je večkrat na koncu besedila navedena dodatna literatura, ki jo lahko poiščemo v teoloških knjižnicah ali v Slomškovi knjigarni in drugih katoliških knjigarnah.

Prvo poglavje »SIMFONIJA POKLICEV« nas vodi v skrivnost poklicanosti. Predstavi življenje kot poklicanost in poslanstvo, vsem skupno krstno poklicanost k svetosti, posebne poklice v Cerkvi v različne stopnje duhovništva in različne oblike posvečenega življenja, poklicanost v krščanski zakon ter Marijo kot Mater in vzor vseh poklicanih.

Drugo poglavje: KAJ LAHKO STORI ZA DUHOVNE POKLICE … prinaša vrsto spodbud in predlogov za župnijske in druge sodelavce: kaj lahko storijo za poklice župnijski animator za duhovne poklice, vsak član ŽPS, voditelj ministrantov, družine, dedki in babice, vsak mlad človek, katehist/inja, voditelj skupine, oratorijski voditelj in animator, vzgojitelj/učitelj v katoliški vzgojno-izobraževalni ustanovi, vsak vernik, bogoslovec, redovnik/ica, duhovnik/stalni diakon. Ni nujno, da se izvede vse predloge, lahko pa so nam navedeni v spodbudo, da začnemo iskati in razmišljati, kaj storiti, da v bodočnosti župnija … ne bo ostala brez duhovnika in posledično brez evharistije.

Tretje poglavje: ŽUPNIJA (ALI DRUGO OBČESTVO) IN DUHOVNI POKLICI. Poglavje govori o župniji, kot privilegiranem kraju za prebujanje, rast in zorenje duhovnih poklicev. V poglavju so navedena načela, ki naj nas vodijo v prizadevanju za poklice, predstavljeni so močni časi in različna sredstva, ki omogočajo, da bi zavest poklicanosti postala bolj živa ter bi bolj zaživeli in se razvijali tudi duhovni poklici. Izpostavljeni so naslednji vidiki življenja (župnije), ki lahko pozitivno vplivajo na rast duhovnih poklicev: nenehna molitev, kateheza, liturgija, dobrodelnost, pričevanje življenja, klicanje in spremljanje.

Četrto poglavje je spodbuda za ustanovitev in navodila za delovanje ŽUPNIJSKE SKUPINE ZA DUHOVNE POKLICE. Kjer je le mogoče, naj se vzpostavi župnijsko skupino za duhovne poklice, kjer vzpostavitev skupine ni mogoča, naj se uporabi vsaj kakšen predlog. Vemo, da en sam človek lahko naredi za nove duhovne poklice marsikaj, skupina zavzetih vernikov pa stori neprimerno več. Ta del priročnika osvetli, kdo je župnijski animator za duhovne poklice in kdo so lahko člani skupine, kakšne so njihove naloge, kako vzpostaviti skupino, smernice za njeno delovanje ter nekaj navodil in pripomočkov za lažjo vzpostavitev in boljše delovanje skupine.

V petem poglavju MOLITI ZA DUHOVNE POKLICE so navedene številne praktične spodbude in sicer: za molitev za duhovne poklice v župniji (skupini itd.), kjer se molitev šele začenja, pa tudi za župnijo (skupino), ki želi poglobiti ali storiti nekaj več za duhovne poklice.

Zdaj že sveti Janez Pavel II. je zapisal, »Jezus ni hotel Cerkve brez duhovnikov. Če primanjkuje duhovnikov, v svetu primanjkuje Jezusa, primanjkuje svete evharistije, primanjkuje njegovega odpuščanja. Zato krščansko ljudstvo ne more neprizadeto in ravnodušno sprejemati upadanje duhovniških poklicev«.

Priročnik še ni popolnoma končan. Dokončan bo z vašim sodelovanjem, ko boste ob posameznih besedilih razmišljali, spoznanja z drugimi podelili, ter se kot družina, skupina ali kot župnija z vso gorečnostjo zavzeli za molitev in delo za nove duhovne poklice.

V tem duhu se Bogu zahvaljujem za vsakega od vas, ki že več let zavzeto sodelujete pri tem plemenitem poslanstvu. Hvala za vsa vaša prizadevanja, za vašo gorečnost in iznajdljivost pri pospeševanju molitve in dela za duhovne poklice. Obenem se veselim vseh, ki vstopate na novo kot klicarji k molitvi in delu za duhovne poklice. Za vse vas molim, naj vaša ljubezen in gorečnost čedalje bolj napredujeta, da se ne boste ustrašili nobenih naporov, ter boste znali vedno bolj razlikovati in izbirati, kar je boljše in kar je potrebno storiti, da bo Bog po vsakem od nas bolj spoznan in bolj ljubljen, ter se bodo med nami razcveteli novi duhovni poklici.