Teden molitve za duhovne poklice 2024
Teden molitve za nove duhovne poklice
Geslo: »PROSITE GOSPODA ŽETVE!«
Kdaj? Od 14. do 21. aprila 2024
»Prosite Gospoda žetve!« je geslo tedna molitve za duhovne poklice, ki ga bomo obhajali od 14. do 21. aprila 2024. K razmišljanju in poglobitvi teme nam bo v pomoč knjižica, v kateri je za vsak dan v tednu pripravljen uvod v mašo, kratek nagovor in prošnje vernikov. V drugem delu knjižice so pripravljene molitvene ure, ki jih lahko oblikujete v župniji z veroučenci 2. in 3. triade in z odraslimi.
KAJ ZA POKLICE LAHKO STORI DRUŽINA
VEČ SPODBUD ZA TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE:
Molitev je v središču tedna molitve.
1. Vernike (člane zakonske, mladinske, veroučne itd. skupine) pravočasno obvestimo o poteku tedna molitve: obesimo plakat, ki bo vernike spomnil na teden molitve in jih vabil k skupnemu bogoslužju. Vernike k sodelovanju povabimo pri oznanilih, v župnijskem listu, na župnijski spletni strani, otroke pri katehezi itd.
2. Poskrbimo za nek skupen, morda bolj slovesen začetek na 3. velikonočno nedeljo. Oblikujmo ga tako, da pomagamo vernikom (otrokom, mladim, družinam, na sploh župljanom), da se bolj zavedo pomena duhovnih poklicev in svoje odgovornosti zanje. Mlade spodbudimo, da bi bolj načrtno odkrivali, odrasli pa ponotranjili svojo življenjsko poklicanost.
3. Vsak dan se zberimo pri sveti maši in jo darujmo za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost. Vsaka družina naj pošlje vsaj enega zastopnika. Vsakodnevno bogoslužje skrbno pripravimo, sodeluje pa naj vsakokrat druga župnijska skupina. Uvode in besedila lahko uporabimo iz liturgične knjižice za teden molitve, ali jih oblikujmo samostojno. Animator za poklice spodbudi voditelje skupin, da vsaka skupina zbere vsaj za en mašni dar za duhovne poklice. Voditelj bogoslužja lahko vsak dan v nagovoru približa eno od oblik duhovnega poklica.
4. V župniji oblikujmo poseben čas molitve pred Najsvetejšim. Vsak dan jo lahko vodi ena od župnijskih skupin: člani ŽPS, otroci, birmanci, mladi, starši, katehisti, ostareli in bolni, družine, člani molitvenih oz. zakonskih skupin, Karitas …
5. Vsak dan lahko poudarimo in molimo za eno od oblik poklicanosti - za nove poklice, ter za svetost in stanovitnost že poklicanih: za papeža, škofe in duhovnike, za stalne diakone, za Bogu posvečene, za misijonarje/ke, za bogoslovce, za novinke in novince …
6. Člani pripravljalne skupine (ali člani KARITAS ali kakor se dogovorimo) pred tednom molitve obiščejo ostarele in bolnike v župniji, jim nesejo zgibanke ali podobice ter jih povabijo, da bi molili in darovali trpljenje za nove duhovne poklice.
7. Katehet z otroki za nove poklice moli pri verouku, ter jih spodbudi, da za duhovne poklice molijo doma v družinah. Animator za duhovne poklice preko voditeljev k molitvi povabi vsako od župnijskih skupin.
8. V tednu molitve v župniji lahko na novo ustanovimo ali poživimo Molitveno zvezo za duhovne poklice.
Teden »duhovnega poglabljanja« oznanila poklicanosti.
1. Za razmišljanje, poglabljanje, molitev predložimo Božjo besedo o poklicanosti v vsaki izmed skupin, ki delujejo v župniji: v zakonskih, bibličnih, mladinskih skupinah. O poklicanosti spregovorimo na srečanjih z ministranti, pevci, animatorji, člani ŽPS in drugimi župnijskimi sodelavci.
2. Z otroki, mladimi ali odraslimi si lahko pogledamo film na temo poklicanosti ter se ob njem pogovorimo.
3. Pripravimo katehezo, razstavo, recital itd. o splošni in posebni poklicanosti: pri srečanjih v osnovnošolskih, mladinskih, študentskih skupinah.
4. Pripravimo srečanje za starše. Razdelimo zgibanko o bogoslovju ali zgibanko: Kaj lahko stori družina za duhovne poklice? Starše spodbudimo, da otrokom spregovorijo, kako so razločevali in prepoznali svojo življenjsko poklicanost.
5. V župnijo (k bogoslužju, mladinskim ali drugim srečanjem) povabimo pričevalce: starše poklicanih, duhovnika, stalnega diakona, redovnika, redovnico, semeniščnika, bogoslovca, mlade na poti poklicanosti …
6. Duhovniki, kateheti, animatorji za poklice … povabimo mlade pred življenjsko odločitvijo, da si poiščejo duhovnega spremljevalca in se vključijo v skupino za razločevanje poklicanosti.
7. Obiščimo bogoslovje, kakšno redovno skupnost: z ministranti, pevci, animatorji, birmanci, drugimi sodelavci.
8. Na lokalnih radijskih (TV) postajah, na tretjo ali četrto velikonočno nedeljo širšemu krogu poslušalcev spregovorimo o poklicanosti in namenu tedna molitve.
Z oznanjanjem poklicanosti vzgajajmo otroke, mlade, odrasle, starejše, može in žene, naj se odgovorno vsak uresničuje v svoji dvojni razsežnosti - vertikalni in horizontalni, v darovanju sebe v konkretnem služenju Bogu in ljudem, v skladu s prejetimi darovi.
Dobro obhajanje tedna molitve more vsem nam pomagati, da globlje zaživimo Cerkev - skupnost poklicanih - kjer bolje spoznavamo nam lastno poklicanost, jo zaživimo kot pot svetosti in aktivno dajemo svoj delež za njeno graditev. Da bi mogli to skrivnost čimbolj zaživeti, pustimo sebe evangelizirati.
Poklicani v različne poklice se medsebojno bogatimo, spoštujemo in dopolnjujemo, ko združeni hodimo za istim Učenikom Kristusom. Samo vsi skupaj svetu razodevamo celoten Kristusov obraz.
Teden molitve je tako reko neka oblika duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, ki hrani vso župnijsko skupnost in posamezne župljane z »evangelijem poklicanosti«. To prispeva k rasti »kulture poklicanosti«, ki je temelj novega življenja, življenja v hvaležnosti in zahvaljevanju. Ta povsem zastonjski dar v človeku prebudi željo, da bi sebe podaril in druge vodil h Kristusu.
Višek tedna molitve bo gotovo za nedeljo Dobrega Pastirja, ko obhajamo svetovni dan molitve za duhovne poklice.
Predlog obhajanja tedna molitve je napisan za župnijo, vendar enako velja za vzgojno-izobraževalne skupnosti, za skavte, za gibanja in razne druge skupine, ki ne delujejo na ravni župnij.
Molitev bo središčni vidik dogajanja tedna molitve, ne pa edini. Pastorala poklicev bo obrodila sadove, če bo celostna. Predloženih je le nekaj praktičnih spodbud in možnosti. Vsak naj izbere tisto, kar ve, da je njemu možno v danih okoliščinah. Vendar ne pozabimo: Veliko zmoremo, če hočemo!
Kako bo teden molitve odmeval v življenju med letom?
Preden zaključimo teden molitve, razmislimo in si jasno odgovorimo:
1. Kako bomo med letom gojili »kulturo poklicanosti« - pozitivni odnos do vsakega poklica - ker je vsako življenje poklicanost?
2. Kako bomo med letom v župnijskem občestvu (med otroki, mladimi, družinami …) gojili in pospeševali molitev za duhovne poklice?
3. Kaj bomo naredili, da bo zavest poklicanosti in odgovornost za duhovne poklice vedno bolj živa?
4. Kako bomo mlade vabili, da bi prepoznavali in razločevali Božji klic za njihovo življenje?
Za teden molitve pripravimo tudi nek jasen zaključek (navaden ali slovesen). Ne zato, da bi bilo za eno leto vsega konec. Ob zaključku vse vernike spodbudimo, da bodo med letom za nove duhovne poklice radi in vztrajno molili, nadaljevali s poglabljanjem lastne poklicanosti, ter na Božji klic zvesto odgovarjali. Zavest poklicanosti naj jih krepi, razsvetljuje ter usmerja skozi vse leto v njihovih odločitvah.