Obhajanje zakramenta evharistije in drugih zakramentov
Sveta maša ali sveta evharistija je vir in višek vsega krščanskega obhajanja. Duhovnik jo po svoji službi vodi in ji predseduje.
Zbrano občestvo se pri sveti maši najprej sreča z Bogom prek oznanjene Božje besede, ki jo duhovnik razloži in naredi živo za današnji čas in današnjega človeka. Temu sledi evharistično bogoslužje, pri katerem se zbrani verni srečajo z živim Jezusom, ki po duhovnikovih besedah postane navzoč pod podobo kruha in vina. Sveto mašo imenujemo tudi sveta daritev. Daritev zato, ker na zakramentalen način predstavlja Jezusovo daritev na križu. Kar se je z Jezusom zgodilo pred dva tisoč leti (trpljenje, smrt na križu in vstajenje), se na zakramentalen način dogaja pri sveti maši. Jezus, ki se je iz ljubezni daroval na križu, da bi odrešil ves svet, se pri vsaki sveti maši, sedaj in tukaj daruje za nas. Jezus je ustanovil sveto evharistijo na veliki četrtek pri zadnji večerji, predenj je trpel na križu. Obhajal jo je skupaj s svojimi učenci. V roke je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov« (prim. Mt 26, 26-28). To je rojstni dan svete maše. Temu je sledilo naročilo apostolom, naj to delajo v njegov spomin. Apostoli so zaupano jim poslanstvo po polaganju rok predali svojim naslednikom škofom in duhovnikom, z namenom, da bi se v vseh časih in krajih ljudje udeleževali svete daritve in postali deležni Kristusovega odrešenja.