Si Božji otrok?
Torej si poklican/a na eno od treh poti, ki imajo isti cilj: popolno srečo v Bogu in to za večno. Bog, ki si te je želel in te oblikoval kot unikat, te kliče ali v poročenost ali v samskost ali v posvečenost.
Naš Bog je Bog lepote in pestrosti, naš Bog je Bog dinamike in odtenkov, zato omogoča vsakemu, da zaživi svojo enkratnost na izviren in ustvarjalen način. Gospod ve, katera od treh poti ustreza tvoji unikatnosti. On ve, katera pot je zate pot k neizrekljivi sreči. Zato te kliče k njej po Božji besedi, po ljudeh, po dogodkih in zgodovini, po drobnih in neslišnih vzgibih Duha v tebi, po močnih spoznanjih in gotovosti, po skrivnostnih nitkah svoje brezmejne ljubezni.
Pot poročenosti je pot združitve z ljubljeno osebo. Ta ljubezenska združitev je po zakramentu svetega zakona privzeta v lepoto in dinamiko Božje ljubezni. Ta pot zavezanosti drugemu/i je kraj rojevanja novega življenja in prostor pričevanja vsemu človeštvu o čudoviti Božji navzočnosti v svetu.
Pot samskosti je zavestna izbira, s katero želiš bolj služiti ljudem zaradi Boga. Ta pot je drugačna od poročenosti ali posvečenosti v tem, da se ne zavežeš (N)nekomu in vendar živiš v polnosti za druge. Samski stan omogoča kristjanu/ki, da se sredi sveta celostno posveti služenju ljudem.
Pot posvečenosti je pot podaritve Bogu. Ta pot ima dve obliki: duhovnik je po zakramentu mašniškega posvečenja poslan v služenje Cerkvi. Posvečeni/a redovnik/ca se po zaobljubah čistosti, uboštva in pokorščine podari Bogu v določeni redovni skupnosti in je poslan/a, da pričuje o Bogu, nekateri pa posvečenost Bogu živijo v svetnih institutih sredi sveta.
Ti nas spodbujaš, da nam je radost,
tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril
in nemirno je naše srce,
dokler ne počije v tebi.«
sv. Avguštin, Izpovedi I., 1,1.
tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril
in nemirno je naše srce,
dokler ne počije v tebi.«
sv. Avguštin, Izpovedi I., 1,1.
s. Andreja Godnič, OSU