Skupina Samuel

Print Email

Skupina SAMUEL je namenjena mladim med 17 in 35 let starosti, ki še niso naredili dokončne življenjske odločitve in so pripravljeni sprejeti tisto, kar Gospod želi za njihovo prihodnost.

Okvirni program srečanj:

  • uvodna molitev in mesečna refleksija
  • pogovori o različnih temah (spoznavanje sebe, duhovno razločevanje, kako moliti ipd.)
  • premišljevanje oziroma meditacija Božje besede,
  • obhajanje svete maše navodila za delo doma
  • družabnost.

V sam program pri skupini spadajo tudi osebna srečanja z duhovnim spremljevalcem.

Več informacij: spletna stran Samuel.

SKUPINA SAMUEL

 

Duhovno spremljanje

Print Email

Ko iščeš svojo pot, ko ne veš kako naprej, ali se želiš bolj intenzivno posvetiti odkrivanju Božjega načrta za tvoje življenje… se lahko oglasiš na CDP, zavrtiš telefon ali napišeš meil, ter zaprosiš za občasen pogovor ali za možnost rednega duhovnega spremljanja.

Kako nam duhovno spremljanje lahko pomaga pri odločanju?

Kdor želi rasti in napredovati v svojem življenju, mu je duhovno spremljanje lahko v veliko pomoč. To velja toliko bolj za vse tiste, ki v svojem življenju želijo narediti kakšno pomembno izbiro, bodisi izbiro življenjskega stanu, bodisi kakšno drugo izbiro, ki zadeva njegovo konkretno vsakdanje življenje. Človek je namreč družbeno bitje. Nujno potrebuje drugega. Ta drugi mu lahko pomaga odstreti obzorje, ki ga sicer sam od sebe ne bi mogel videti. Tako lahko lažje in z večjo gotovostjo spozna Božjo voljo in poslanstvo, ki mu ga je Gospod namenil.

Kaj je duhovni pogovor?

Duhovni pogovor je pogovor o duhovnih stvareh. Vprašanje pa je, kaj te duhovne stvari so. Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da je duhovnost nekaj celostnega. Zadeva namreč naš odnos do Boga, do bližnjega, do samega sebe in odnos do vsega ustvarjenega. Skratka: duhovni pogovor je pogovor o Božji ljubezni in našem odgovoru nanjo. Res pa je, da naj bi se v duhovnem pogovoru v prvi vrsti omejili na pogovor o naši molitvi in naši duhovni izkušnji. Če tega ni, manjka nekaj bistvenega za duhovni pogovor. Velika skušnjava duhovnih spremljevalcev je, da bi iz duhovnega pogovora naredili neko svetovalnico, kar pa duhovni pogovor ni. Pri le-tem gre v prvi vrsti za pospeševanje in poglabljanje osebnega odnosa z Bogom ter iskanje in odkrivanje Božje volje.

Vloga duhovnega spremljevalca

Duhovni spremljevalec je tisti, ki spremlja duhovnega spremljanca na poti k Bogu. Pomeni, da ga posluša, sprejema, odmeva, postavi kakšno vprašanje. Ena od najbolj pomembnih stvari duhovnega spremljevalca je aktivno poslušanje. To je namreč predpogoj za dobro duhovno spremljanje. Vloga duhovnega spremljevalca je tudi v tem, da se zna osredotočiti na bistvene stvari v duhovnem pogovoru in od tam naprej graditi ter poglabljati vsebino duhovnega pogovora. Duhovni spremljevalec je torej tisti, ki duhovnemu spremljancu širi obzorje in ga opozarja na razne možnosti pa tudi skušnjave. Če je potrebno, spremljanca tudi spodbuja in mu vliva zaupanje. Pri vsem tem pa je pomembno, da spremljancu pusti, da sam pride do določenih spoznanj, resnic in sprejme potrebne odločitve ter njihove posledice.

Zakaj duhovni pogovor?

Smisel duhovnega pogovora je rast v duhovnem življenju. Gre za to, da spremljanec postane bolj dovzeten za Boga in bolj odgovoren za svoje življenje in življenje drugih. Kot že rečeno, človek je družbeno bitje. Nujno potrebuje drugega. Ko smo majhni, potrebujemo starše. Ko odraščamo, potrebujemo tudi učitelje in vzgojitelje. Potrebujemo pa tudi ljudi, ki so malo bolj vešči v duhovnem življenju in so nam lahko v pomoč. En sam človek ne more in ne vidi vsega. V svojih pogledih je omejen in velikokrat zaprt v neke svoje ideje in predstave. Zato nujno potrebuje drugega, ki mu prinese nov, bolj celosten pogled na njegovo življenje. Na ta način ima človek večjo možnost, da najde Božjo voljo in jo uresniči.

Kako se pripraviti na duhovni pogovor?

Na pogovor se spremljanec najbolje pripravi s tem, da skrbi za svoje vsakodnevno duhovno življenje. Pripravi se tudi tako, da vsak dan dela eksamen (izpraševanje vesti), če ima čas in voljo, tudi tedensko refleksijo. Preden gre spremljanec na duhovni pogovor, je dobro, da povzame glavne dogodke, misli in občutja od zadnjega pogovora. Pri vsem tem pa naj se osredotoči na bistvene stvari. Na tisto, kar ga je najbolj zaznamovalo v preteklem obdobju. Pomembna so spremljančeva duhovna hrepenenja in kam Gospod nagiba njegovo voljo. Duhovni spremljanec naj moli zase, da bi bil odprt in sprejemljiv na duhovnem pogovoru. Moli pa naj tudi za duhovnega spremljevalca, da bi bil tudi on odprt za delovanje Svetega Duha, da bi mogel izreči pravo besedo v pravem trenutku.

Pogostnost duhovnega pogovora

Na začetku je dobro, da so duhovni pogovori bolj pogosti, mogoče enkrat na teden ali enkrat na štirinajst dni, da se duhovni spremljevalec in spremljanec bolje spoznata in začutita drug drugega. Kasneje so lahko duhovni pogovori tudi enkrat na tri tedne ali enkrat na mesec. Bolj kot pogostnost duhovnih pogovorov je pomemben red in zvestoba. Važno je, da se spremljanec drži dogovorjenega časa, in da ne odlaša z duhovnim pogovorom. Duhovna potrtost ali kakršna druga nerazpoloženost ne bi smela biti ovira za to, da bi šel spremljanec na duhovni pogovor. Pomembno je, da se spremljanec v takih primerih ne ravna po svojih negativnih občutjih, ampak po svoji volji, ki ga vodi k dobremu.

 

Sveto pismo in odločanje

Print Email

Pri odkrivanju, prepoznavanju in poglabljanju vsakega poklica, ima poleg redne in poglobljene molitve bistveno oz. nenadomestljivo mesto (vlogo) tudi Božja beseda.

V njej je On sam trajno navzoč… On ti govori, odkriva svoje skrivnosti, razodeva svoj načrt ljubezni za tvoje življenje… Vstopa v tvoje življenje in te spodbuja na različne načine: zdaj k gorečnosti, zdaj k potrpežljivosti… enkrat te opogumlja, spet drugič vabi… izziva…tolaži… Lahko postavi pod vprašaj tvoje celotno življenje… V Kristusovih ustih ima takšno moč, da pokliče človeka po imenu in ga naredi za apostola. Posebej milostni kraj, kjer se boš srečal z osebo ŽIVEGA BOGA.

Božja beseda je torej:
  • ogledalo, ki ti pokaže tvojo pravo notranjo podobo.
  • vsakdanji kruh, ki te notranje hrani in krepi, da na poti ne omagaš.
  • studenec življenja, ki te očiščuje in izvir žive vode,ki daje življenje.
  • svetilka življenja, ki razsvetljuje tvoje korake, da na poti ne zablodiš.
  • tolažba in počitek, ko omaguješ
  • neprecenljiv zaklad…

Vsakokrat torej ko odpreš Sveto pismo za branje in hkrati odpreš Božjemu delovanju svoje srce in svoj razum, ti govori sam Bog in se ti daje na razpolago. Božja beseda pa deluje, se vceplja v tvoje srce in ga usposablja, da svobodno odgovoriš na Božji klic.

S kakšno držo pristopi k Božji besedi?

  • Pri branju Božje besede gre za to, da v ljubezni iščeš Gospoda, in prepoznaš »Njega, ki ga iščeš, Njega po komer hrepeni tvoje srce«.
  • Pristopaj z držo vere, ki te postavi v navzočnost in je temelj vsega.
  • Najpotrebnejši pogoj za razumevanje sta resnična ponižnost in čistost srca.
  • Pristopaj z držo odprtosti, sprejemanja in pozornosti:
    • Kaj ti Bog želi povedati po svoji besedi?
    • Kaj pričakuje od tebe sedaj in danes?
  • Potrebna je zvestoba času (beri redno), kakor tudi zvestoba cilju, ki ga želiš doseči: iskati Boga in njegovo voljo v pisani besedi. Ostajaj v domačnosti z Gospodom, beri in ponovno beri, vzemi si čas, da Božjo besedo notranje osvojiš.

Kako brati?

  • 1. Izberi prostor: kolikor se da miren. Vzemi izbrani tekst Svetega pisma.
  • 2. Poišči telesno držo, v kateri boš lahko sproščen in zbran.
  • 3. Vzemi si čas za umirjanje, za ponotranjenje (npr. z zavedanjem občutkov, s ponavljanjem neke svete besede – npr. »JEZUS«!)
  • 4. Začni brati tekst, ki si ga izbral. Beri ga počasi, s srcem, besedo za besedo. Če je zate nov, ga najprej preberi v celoti in potem ga začni še enkrat počasi prebirati. Skušaj odkriti svoj lastni način, kako bi se prepustil, da te tekst notranje nagovori.
  • 5. Ne pozabi na svoj prvi namen: Srečati se osebno z Bogom preko njegove besede. Besedo govori On, tebi osebno, tukaj in sedaj. Nima pomena, da hitiš: imaš pred seboj celo večnost.
  • 6. Beri počasi, ustavi se, ponovno se vrni na tekst. »Prežvekuj besedo«, okušaj jo, asimiliraj jo vase preko notranjega ponavljanja. Pusti, da te razsvetli in sreča Bog, ki ti govori.
  • 7. Pusti, da ti pridejo tvoje lastne besede, čustva in se angažiraj v pogovoru z Gospodom. Reagiraj na to, kar se v tvoji notranjosti premika, medtem ko govoriš z Gospodom. Bodi z Njim »od srca do srca«!
  • 8. Nadaljuj ta ljubeči odnos z Gospodom tako dolgo, kot je to le mogoče. In potem lahko nadaljuješ branje teksta vedno v smislu »biti« in se z Njim »prijateljsko pogovarjati«.
  • 9. Če ti je dan trenutek »tihe domačnosti«, ga sprejmi s hvaležnostjo in ostani v tišini s svojim Bogom. Potem se po potrebi in nagibu Svetega Duha počasi vrni k pogovoru, k razmišljanju ali branju. Bodi občutljiv za notranje nagibe Svetega Duha.
  • 10. Najdi svoj način, kako boš molitev končal.
  • 11. Pojdi in skupaj z Njim stori, kar si v molitvi spoznal!
 

Odločanje in zakramentalno življenje

Print Email

Lepo pozdravljeni vsi, ki prebirate te vrstice in morebiti iščete kamenček ali kar kamen, na katerem bi našli osnovo za trdnejšo odločitev. Želim, da bi se razblinila negotovost in zasijala jasnina neba, obdanega s sijajem večnosti.

Z velikim veseljem se vedno raje oziram na pot svojega duhovniškega poslanstva. Največji razlog tega veselja je milost, ki mi jo Jezus podarja. Bolj in bolj je očitna Njegova dobrohotna roka. Posebno mesto med podarjenimi milostmi so zakramenti.

Tisti, ki sem jih prejel kot otrok, in tisti, ki jih tudi sedaj z navdušenjem delim. Še kako se potrjuje misel, ki jo je o zakramentih izrekel sveti Leon Veliki: »Kar je bilo na našem Zveličarju vidnega, je prešlo v zakramente.«

Kateri od teh zakramentov je bil odločilen pri meni?

Verjetno vsak po malem. Krst?

Nedvomno. Če nič drugega, so se starši še bolj jasno zavezali, da me bodo vzgajali v veri, upanju in ljubezni.

Birma?

Kako vesel sem bil na sam dan podelitve darov Svetega Duha. Med drugim sem imel takšno moč, da sem se s kolesom, ki sem ga dobil, pripeljal do doma, ki je krepko v hribu. Edinkrat!

Prvo obhajilo?

Spomin na izredno lepo slovesnost je nepozaben.

Sveta spoved, …. Na vse ostajajo »spomini Ljubezni«, ki so kamenčki, ki sestavljajo veličasten mozaik Njegove Ljubezni..

Izrazitejši in jasnejši so tisti, ki sem jih prejel za zvesto opravljanje duhovniške službe v času svoje odraslosti: diakonat in prezbiterat.

Za malce veselja pa en detajl doživljanja svete maše v osnovni šoli. »V nepozabnem spominu mi ostajajo svete maše, pri katerih sem ministriral pred šolskim poukom, čeprav sem imel daleč in še pouk se je začel zelo zgodaj. Zelo sem občudoval domačega župnika, ker je svoje delo z veseljem opravljal. Nikoli ni prihajal zjutraj zagrenjen v cerkev ali pred oltar. Z nasmehom me je spremljal kot ministranta. Najraje je imel prvo evharistično molitev. S kakšnim žarom je izgovarjal besede posvetitve!«

Kaj danes doživljam, ko delim zakramente?

Duhovniško poslanstvo opravljam na župniji, kjer je vsako leto veliko svetih krstov. Lani preko sto. Pri vsakem svetem krstu zelo izpostavim besede dobrega Očeta: »Ti si moj ljubljeni Sin…...« V moči teh besed Jezus začenja javno delovanje. Jasno spoznanje Očetove ljubljenosti pomaga pri uresničevanju poslanstva. Kaj vse se je iz tega naredilo! Tri leta nenehnega darovanja, pomoči, molitve, ob kateri so bili vsi ganjeni. Vse bolj sem prepričan, da je to izhodišče za najboljše življenjske odločitve. Brez doživljanja Očetove neizmerne ljubezni smo v nevarnosti, da bomo celo izsiljevali nenehno ljubljenost. Morebiti celo iskali žrtve, ki nas bodo morale ljubiti točno tako, kot si mi želimo. V takšnem odnosu ni mogoče živeti. Zato je pri odločitvi za sleherni duhovni poklic (seveda tudi za vse drugo) izredna obdarjenost zavedanje milosti svetega krsta, v moči katere se zavemo, da v odločitvi in samem opravljanju poslanstva ne potrebujemo zgolj in nenehno človeške tolažbe.

Te zgodbe se do radikalnosti odvijejo v letih odraščanja, ko fant/dekle zapušča svojo družino. To je v času, ko sprejmemo zakrament svete birme. Kaj vse mladi spoznavajo, odkrivajo in poskusijo. Kako silno si želijo, da bi bili ljubljeni. Skoraj vsi nasveti od doma in najbližjih, vseh vzgojiteljev in staršev so odveč. Glede na »gluhoto«, ki jo očitno mestoma dramatično razodevajo, je podobnost s prvimi binkoštmi zelo velika. Jezus je tri leta »dokazoval«, da je Oče dober, usmiljen, … pa je šele Sveti Duh dokončno potrdil to veliko resnico. Veter počasi odnaša slabe navade in razvade in krepi Očetovo ljubljenost. In ta ljubljenost od mene včasih zahteva tudi solze in neskončno potrpežljivost. Da le ne bi bila premajhna glede na Očetovo razsipnost.

Kaj naj rečem o evharistiji?

Zelo, zelo rad mašujem. Pravi balzam in sreča. Moje navdušenje se je okrepilo z izjemno mislijo sv. Ignacija Antiohijskega. Takole pravi: »Prizadevajte si, da se boste čim večkrat sešli k evharistiji in češčenju Boga. Če se namreč pogosto zberete k skupni Božji službi, se uničujejo moči satanove in slabi njegov pogubni vpliv z vašo skupno vero.«

Ej, to je fantastično. Koliko nemira prinašajo v življenje razne sile teme, grešne navezanosti na ta svet. Svet virtualnosti, neslutene razsežnosti komunikacije na spletnih straneh, … In to ure in ure zasvojenosti. Bilo bi nemodro sedaj vse siliti k maši. A tisti, ki vidimo in okušamo moč svete daritve, bi bilo še kako prav, da v tem duhu doživljamo Jezusovo navzočnost. Če bi vsaj malo to zaslutili, koliko božičnih in velikonočnih kristjanov bi postalo nedeljskih kristjanov. Menim celo, da bi mnogi nedeljski kristjani prihajali vsak dan k sveti maši. O, koliko resnično dobrega je pri vsaki sveti maši. Če sem direkten, to je najboljši način, kako zadobiti večjo trdnost pri odločitvi za duhovni poklic. Novi torontski nadškof (naslednik našega kardinala Ambrožiča) pravi, da je v vsaki župniji od 3 do 8 fantov, ki jih Bog kliče v svojo službo. In kliče ljudem: pomagajte mi z adoracijo – češčenjem Najsvetejšega. S tem namenom je uvedel in zelo priporoča vsaki župniji večkratno molitev pred Najsvetejšim v svoji škofiji.

Če povzamem, lahko iz osebne izkušnje še enkrat rečem, da so mi zakramenti po starših, botrih, sorodnikih in dobrih ljudeh pomagali, da sem bil obdarjen s tem velikim darom. Obenem pa sem zelo prepričan, da je to najvarnejša pot za razpoznavanje poklicanosti. V znamenitem (žal za nas mračnem) srednjem veku so mladi dobesedno drli v samostane, da bi bili blizu Bogu in tudi drugim pomagali pri odrešenju. In poglejte, koliko znamenj Božje dobrote so nam zapustili!

In še nekaj, preden zaključim: Rad bi izpostavil lepoto občestva, ki ga prinašajo zakramenti. Prav vsi. Zato je občutek osamljenosti odveč. Torej gremo in "korajža velja".


Peter Leskovar

 

Vloga molitve pri odločanju

Print Email

Ko se podajaš v iskanje, prepoznavanje, preverjanje in razločevanje življenjske poklicanosti, je zate najbolj primerna pot poglobljene molitve, v katero se na začetku ob nekom uvajaš, potem jo pa živiš.

Molitev najprej vzpostavlja živ odnos med Bogom in teboj, ki si poklican.
 
Takšna molitev odnos neguje in krepi. Odpira ti srce za Božje delovanje. Naredi te pozornega, velikodušnega, pripravljenega poslušati Boga, sprejeti njegov klic in se mu v ljubezni ves predati. Molitev te krepi in hrani v bojih in napetostih, ki jih iskanje prinaša s seboj. Uči te čakati potrpežljivo in zaupno, v prepričanju, da bo Bog prošnjo sprejel in ti odkril svoj načrt za tvoje življenje, tebi, ki kličeš in prosiš. Pomaga ti, da se odpoveš lastnim ambicijam, da bi lahko sprejel pričakovanja, vprašanja, želje Drugega – Očeta, ki lahko v Sinu tebi – iskalcu, pove za pot.
 
Prava molitev v srcu rojeva mogoče najlepšo prošnjo, kar jih je izreklo človeško srce: »Ostani z mano, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil« (prim. Lk 24,29). »Tako prosi tisti, ki ve, da se brez Gospoda, v življenju hitro naredi noč, brez Njegove besede tema nerazumevanja in zmeda v identiteti: življenje postane nesmiselno in brez poklicanosti. Tako kliče tisti, ki morda še ni odkril svoje poti, sluti pa, da bo ob Njem našel samega sebe, kajti samo On ima »besede večnega življenja« (Jn 6, 67-68). (CD 76, 35d).
 
Molitev budi hvaležnost za neizmerni dar, ki je človeku podarjen. In končno te ohranja v ljubezni in zvestobi. Molitev je torej kraj razločevanja duhovnega poklica in vzgoje za poslušanje Boga, ki kliče.

K takšni molitvi te vabim. Predlagam, da moliš ob svetopisemskih odlomkih, ki direktno ali indirektno govorijo o poklicanosti. Ustavi se ob svetopisemskih likih, ob njih glej in si zapisuj

1. Kdo je, ki kliče (skušaj globlje notranje doumeti)?

2. Kako se je poklic zgodil?

3. K čemu Bog konkretnega človeka nagovarja? Kliče? Kakšno poslanstvo mu zaupa?

4. Kako človek Bogu prisluškuje in odgovarja?

in razmišljaj:

5. Kako Bog tebe nagovarja? Po kom? K čemu te vabi?

6. Kako mu ti odgovarjaš?

Predlagana besedila

( lahko vzameš enkrat ali večkrat isto ):
  • 1. Abraham: 1Mz 12 – 24, zlasti 1Mz 12, 1-9; 22, 1-18;
  • 2. Mojzes: 2 Mz knjiga, zlasti 2Mz 3, 1-12;
  • 3. Jozue: Joz 1, 1–9
  • 4. Gideon: Sod 6, 6-24
  • 5. Samuel: 1 Sam 3, 1-10
  • 6. Salomon: 1 Kr 3, 5-10; 8, 14-30
  • 7. Elija: 1 Kr 19, 9-15
  • 8. Elizej: 1 Kr 19, 19-21
  • 9. Izaija: Iz 6, 1-8
  • 10. Prerokovo poslanstvo: Iz 61, 1-11
  • 11. Jeremija: Jer 1, 4-19
  • 12. Jona: Jon 1-4 poglavje
  • 13. Oz 2, 16-25
  • 14. Marija: Lk 1, 26-38; 1, 46 –56;
  • 15. Prvi učenci: Mt 4, 18-22; 10, 1-16; Mr 3, 13-18; Lk 5, 1-11; 6, 12-16; Jn 1, 35-51
  • 16. Matej: Mt 9, 9-13
  • 17. O hoji za Jezusom: Mt 8, 18-22
  • 18. Bogati mladenič: Mt 19, 16-30
  • 19. Apostol Pavel: Apd 9, 1-22 25.
  • 20. Po poti Božjega klica: Flp 3, 1-14

 

 

 

More Articles...

  1. Razločevanje poklicanosti

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Božja beseda