Poklic za služenje Cerkvi - občestvu (2007)

POSLANICA SVETEGA OČETA BENEDIKTA XVI. ZA 44. SVETOVNI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE  29. APRIL 2007

POKLIC ZA SLUŽENJE CERKVI - OBČESTVU

Spoštovani bratje v škofovstvu, dragi bratje in sestre!

Vsakoletni svetovni molitveni dan za poklice je primerna priložnost za osvetlitev važnosti poklicev v življenju in poslanstvu Cerkve, za pospešitev naših molitev, da se poveča njih število in kakovost. Za prihodnjo obletnico bi rad opozoril celotno Božje ljudstvo na to še kako aktualno nalogo: poklic v služenju Cerkvi občestvu.

Lansko leto, ko sem pričel nov sklop katehez pri splošnih avdiencah ob sredah, namenjen razmerju med Kristusom in Cerkvijo, sem opozoril, da je nastala prva krščanska skupnost v svojem prvotnem jedru, ko so se nekateri ribiči iz Galileje ob srečanju z Jezusom pustili osvojiti njegovemu pogledu, njegovi besedi in so sprejeli to odločno povabilo: "Hodite za menoj, naredil vas bom ribiče ljudi!" (Mr 1,17; prim. Mt 4,19). Zares, Bog je vedno izbral nekatere osebe, da bi bolj neposredno z njim sodelovale v uresničenju njegovega zveličavnega načrta. V Stari zavezi je na začetku poklical Abrahama, da bi "naredil velik narod" (1Mz 12,2), in Mojzesa, da bi rešil Izraelce iz egiptovske sužnosti (prim 2Mz 3, 10). Določil je nato druge osebnosti, posebno preroke, da bi varoval in ohranil živo zavezo s svojim ljudstvom. V Novi zavezi je Jezus, obljubljeni Mesija, posamično povabil apostole, naj bodo z njim (prim Mr 3, 14) in se pridružijo njegovemu poslanstvu. Pri zadnji večerji, ko jim je izročil nalogo, da bi nadaljevali spomin njegove smrti in vstajenja do njegovega veličastnega povratka ob koncu časov, je srčno zanje molil k Očetu: "Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih." (Jn 17, 26). Zato temelji poslanstvo Cerkve v globoki in zvesti povezanosti z Bogom.

Dogmatična konstitucija o Cerkvi Drugega vatikanskega cerkvenega zbora označuje Cerkev kot "ljudstvo zbrano od edinosti Očeta, Sina in Svetega Duha" (št. 4), v katerem se zrcali skrivnost samega Boga. To zahteva, da iz njega odseva trinitarična ljubezen in, zahvaljujoč delovanju Svetega Duha, so vsi njeni člani "enega srca in enega duha" v Kristusu. Posebno, kadar se to ljudstvo sestaja za Evharistijo organsko urejeno pod vodstvom svojih pastirjev, živi skrivnost občestva z Bogom in brati. Evharistija je vir cerkvene edinosti, za katero je Jezus molil na predvečer svojega trpljenja: "Oče...naj bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal" (Jn 17,21). Ta globoka povezanost pospešuje razcvet velikodušnih poklicev za služenje Cerkvi: srce vernika, polno Božje ljubezni, je pritegnjeno, da se popolnoma posveti zadevi Kraljestva. Za pospešitev poklicev je torej važna pastorala, ki je pozorna do skrivnosti Cerkve - občestva; kdor živi v složni, zavestni, skrbni cerkveni skupnosti, se gotovo lažje nauči razpoznati Gospodov klic. Zato zahteva skrb za poklice trajno "vzgojo" za poslušanje Božjega glasu, kot je naredil Elij, ki je pomagal mlademu Samuelu razumeti in takoj izvršiti to, za kar ga je Bog prosil (prim 1Sam 3, 9). Učljivo in zvesto poslušanje pa se ne more uresničiti razen v ozračju tesne povezanosti z Bogom. To se uresniči v prvi vrsti z molitvijo. Po izrecnem Gospodovem naročilu moramo izprositi dar poklicev, v prvi vrsti z neutrudno in skupno molitvijo h "gospodarju žetve". Povabilo je v množini: "Prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev" (Mt 9,38). To Gospodovo povabilo se lepo ujema s slogom "Očenaša" (Mt 6,9), molitvijo, katero nas je on naučil in ki predstavlja neki "izvleček vsega evangelija", kakor opominja in govori Tertulijan (prim. O molitvi, 1,6: CCL 1,258). V tem ključu nas razsvetljuje tudi drugi Jezusov izrek: "Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih" (Mt 18,19). Dobri pastir nas torej vabi, naj prosimo nebeškega Očeta, naj skupno in vztrajno molimo, da pošlje poklice v služenje Cerkvi občestvu.

Upoštevajoč pastoralno izkustvo prejšnjih stoletij je II. vatikanski koncil poudaril važnost za vzgojo bodočih duhovnikov, pristno Cerkveno občestvenost. V tej zadevi beremo v Odloku o službi in življenju duhovnikov: " Duhovniki primerno svojemu deležu oblasti izvršujejo službo Kristusa, Glave in Pastirja, in v škofovem imenu zbirajo Božjo družino kot brate enega duha in jih po Kristusu v Duhu vodijo k Bogu Očetu" (št. 6). Tej koncilski trditvi odgovarja Pokoncilska apostolska posinodalna spodbuda "Dal vam bom pastirjev", ki poudarja, da je duhovnik "služabnik Cerkve občestva, ker je - v edinosti s škofom in v tesni povezanosti z ostalimi duhovniki - vir edinosti Cerkvenega občestva v sozvočju raznih poklicev, karizem in služenj" (št. 16). Nujno je, da je znotraj krščanskega ljudstva vsaka služba in karizma usmerjena k popolni edinosti in je naloga škofa in duhovnikov, da to pospešujejo v povezanosti z vsakim drugim poklicem in duhovniško službo. Tudi posvečeno življenje npr. je v svoji notranjosti v službi te edinosti, kot je izpostavljeno v Posinodalni apostolski spodbudi "Posvečeno življenje", mojega častitega predhodnika Janeza Pavla II.: "Posvečeno življenje ima gotovo zaslugo, da je dejansko prispevalo, da je Cerkvi ostala živa zahteva bratstva kot izpoved Svete Trojice. S stalnim prizadevanjem za bratsko ljubezen, tudi v obliki skupnega življenja, je razodelo, da deležnost edinosti presvete Trojice lahko popravi človeške odnose z izpostavljanjem novega načina solidarnosti" (št. 41).

V središču vsake krščanske skupnosti je Evharistija vir in višek življenja Cerkve. Kdor se postavi v službo evangelija, če živi iz evharistije napreduje v ljubezni do Boga in do bližnjega in tako prispeva k graditvi Cerkve kot občestva. Lahko bi trdili, da "evharistična ljubezen" spodbuja in ustvarja delo za poklice vsej Cerkvi, ker, kakor sem zapisal v "Encikliki Bog je ljubezen", poklici za duhovništvo in druge službe in služenja cvetijo znotraj Božjega ljudstva, kjer so ljudje, v katerih je razviden Kristus s svojo besedo, zakramenti, posebno z evharistijo. In to zato, ker "v liturgiji Cerkve, v njenih molitvah, v živem občestvu verujočih, imamo izkustvo Božje ljubezni, sprejemamo njeno prisotnost in se tako naučimo, da jo prepoznamo tudi v vsakdanjem življenju. On nas je prvi ljubil in nas vedno prvi ljubi, zato tudi mi lahko odgovorimo z ljubeznijo" (št. 17). Obračamo se na koncu k Mariji, ki je podpirala prvo občestvo, kjer "so bili vsi eno in so se redno zbirali k molitvi" (prim. Apd 1,14), naj pomaga Cerkvi, da bo danes v svetu ikona Svete Trojice, zgovorno znamenje Božje ljubezni za vse ljudi. Presveta Devica je hitro odgovorila na Očetov klic z besedami: "Glej dekla sem Gospodova" (Lk 1,38); naj ona posreduje, da ne bo manjkalo znotraj krščanskega ljudstva služabnikov Božjega veselja: duhovnikov, ki v občestvu s svojimi škofi zvesto razglašajo evangelij, delijo zakramente, skrbijo za Božje ljudstvo in so pripravljeni, da evangelizirajo celotno človeštvo. Naj izprosi, da tudi v tem našem času naraste število posvečenih oseb, ki gredo proti toku z življenjem po evangelijskih svetih uboštva, čistosti, pokorščine in preroško pričujejo za Kristusa in njegovo osvobajajoče sporočilo odrešenja. Dragi bratje in sestre, ki vas Gospod kliče v posebne poklice v Cerkvi, rad bi vas izročil na poseben način Mariji, zato ker ona, ki je bolj od vseh razumela smisel Jezusovih besed: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in spolnjujejo" (Lk 8,21), naj vas nauči poslušati njenega Sina, naj vam pomaga reči z življenjem: "Glej o Bog, prihajam, da izvršim tvojo voljo" (prim. Heb 10,7). S temi željami zagotavljam za vsakega poseben spomin v molitvi in vse iz srca blagoslavljam.

Vatikan, 10. februar 2007

Benedikt XIV.

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Božja beseda