Zaobljube

Popolnoma posvečeni Bogu

V svobodi in ljubezni odgovorimo na Božji klic, ter se popolnoma posvetimo Njemu in njegovemu načrtu odrešenja.

Z zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine želimo živeti obliko življenja, kakršno je živel Jezus in njegova deviška mati Marija.

Vse oblike redovništva imajo skupno – hojo za Kristusom, ki se največkrat kaže v življenju po zaobljubah. Ko dokument Posvečeno življenje govori o zaobljubah, govori o izzivih. Pravi, da so to večni izzivi, ki jih sodobna družba vsaj v nekaterih delih sveta izraža v novih in morda bolj korenitih oblikah. Zadevajo neposredno evangeljske svete čistosti, uboštva in pokorščine. Odločitev za te svete nikakor ne predpostavlja osiromašenja pristno človeških vrednot, pač pa se kaže kot njihovo preoblikovanje. Evangeljskih svetov ne smemo jemati kot zanikanje vrednot, ki jih vsebuje spolnost, upravičena želja po razpolaganju z gmotnimi dobrinami in samostojno odločanje o sebi. Ti nagibi so, kolikor so utemeljeni v naravi, sami v sebi dobri. Ustvarjeni človek pa, ki je oslabljen zaradi izvirnega greha, je v nevarnosti, da jih udejanji na prestopniški način. Zaobljuba čistosti, uboštva in pokorščine postaja opomin, naj ne podcenjujemo ran, ki jih je povzročil izvirni greh. Tako tisti, ki sledijo evangeljskim svetom, iščejo lastno svetost, obenem pa predlagajo tako rekoč »duhovno terapijo« za človeštvo, ker zavračajo malikovanje ustvarjenega in delajo živega Boga na nek način vidnega.

ZAOBLJUBA ČISTOSTI

Prvi izziv izhaja iz hedonistične kulture, ki spolnost odvezuje od vsake moralne norme in jo često omeji na igro in potrošnjo, ob tem pa v zavezništvu s sredstvi družbenega obveščanja dopušča malikovanje nagona. Odgovor posvečenega življenja je predvsem v veselem sprejetju popolne čistosti, ki pričuje, kako močna je Božja ljubezen v šibkosti človeškega stanja. Posvečena oseba trdi, da tisto, o čemer mnogi ljudje mislijo, da je nemogoče, postane z milostjo Gospoda Jezusa mogoče, in da pristno osvobaja. V Kristusu je mogoče ljubiti Boga z vsem srcem, s tem da ga postavimo nad vsako drugo ljubezen, in tako je mogoče z Božjo svobodo ljubiti tudi vse, kar je ustvarjeno! To pričevanje je danes bolj kot kdajkoli potrebno, zlasti ker ga naš svet tako težko razume.

ZAOBLJUBA UBOŠTVA

Drugi današnji močan izziv je izziv materializma, ki hlepi po imetju in se ne meni za zahteve in trpljenje najšibkejših. Ni mu mar niti ravnovesje naravnih virov. Odgovor posvečenega življenja je v zaobljubi evangeljskega uboštva, ki se jo živi v različnih oblikah, pogosto pa jo spremlja skrb za rast solidarnosti in dobrodelnosti. Resnično, evangeljsko uboštvo je vrednota sama v sebi, še preden postane služenje ubogim, saj s posnemanjem ubogega Kristusa spominja na prvi blagor. Njegova prva naloga je namreč pričati za Boga kot pravo bogastvo človeškega srca. In prav zato tako močno napada malikovanje mamona, saj je kot preroški klic v družbi, ki marsikje na svetu, kjer vlada blagostanje, tvega, da bo izgubila čut za pravo mero in sam pomen stvari. Od posvečenih oseb se zahteva obnovljeno in silovito evangeljsko pričevanje za odpoved in treznost.

ZAOBLJUBA POKORŠČINE

Tretji izziv izhaja iz tistega pojmovanja svobode, ki odteguje to temeljno človeško predanost njenemu konstitutivnemu odnosu z resnico in moralno normo. V resnici je kultura svobode pristna vrednota, notranje povezana s spoštovanjem človekove osebe. Učinkovit odgovor na takšno stanje je pokorščina, po kateri se razpozna posvečeno življenje. Ta še posebno živo kaže na Kristusovo pokorščino Očetu. Izhajajoč iz Kristusove skrivnosti, pričuje, da ni protislovja med pokorščino in svobodo. Dejansko Sinovo stališče razkriva skrivnost človeške svobode in jo kaže kot pot in rast k resnični svobodi. To pričevanje posvečenih oseb privzema v redovnem življenju poseben pomen tudi zaradi skupnostne razsežnosti, s katero je zaznamovano. Bratsko življenje je prednostni kraj za razbiranje in sprejem Božje volje in skupno hojo v edinosti duha in srca. Pokorščina, ki jo poživlja ljubezen, zedinja člane ustanove v istem pričevanju in istem poslanstvu, čeprav ob različnosti darov in spoštovanju posebnosti posameznikov.

 

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Božja beseda