Oblike posvečenega življenja

»Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti.« 1 Kor 12,4

1.MENIŠKO ŽIVLJENJE NA VZHODU IN ZAHODU:

Že v prvih stoletjih Cerkve so živeli možje in žene, ki so se čutili poklicane, da posnemajo Jezusa, učlovečeno Besedo v njegovi podobi služabnika. Stopili so na pot za njim tako, da so na poseben in korenit način v meniški poklicanosti uresničevali zahteve, ki izhajajo iz krstne soudeleženosti pri velikonočni skrivnosti njegove smrti in vstajenja. Posinodalna apostolska spodbuda pravi, da so v srcu Cerkve in sveta samostani bili in so še zgovorna znamenja občestva, kraji, kjer so dobrodošli tisti, ki iščejo Boga in duhovne reči, šole vere in prava središča študija, dialoga in kulture za gradnjo cerkvenega življenja in zemeljskega mesta samega v pričakovanju nebeškega. (glej tudi: Robert Bahčič: http://korus.rkc.si//)

2. RED DEVIC

(device se s posvečenjem na poseben način povežejo s Cerkvijo in se izročijo v njeno službo, čeprav ostanejo v svetu), PUŠČAVNIKI (pripadajo starodavnim ali novim ustanovam; z notranjo in zunanjo ločitvijo od sveta pričujejo o začasni naravi tega veka; s postom in pokoro izpovedujejo, da človek ne živi samo od kruha, ampak od Božje besede (prim. Mt 4,4) in VDOVE (z zaobljubo večne čistosti, ki kaže na Božje kraljestvo, te osebe posvetijo svoje življenje in se predajajo molitvi in služenju Cerkvi).

3. USTANOVE, POPOLNOMA PREDANE KONTEMPLACIJI:

Gre za redove, ki povsem težijo h kontemplaciji. S svojim življenjem in prizadevanjem ti redovniki in redovnice posnemajo Kristusa, ki moli na gori. Ko v samoti in tišini poslušajo Božjo besedo, ko obhajajo bogoslužje, se vadijo v askezi, molijo, se zatajujejo in živijo v bratski ljubezni, s tem vse svoje življenje in delovanje oblikujejo za kontemplacijo Boga.

4. APOSTOLSKO REDOVNO ŽIVLJENJE:

Na zahodu so v teku zgodovine vzcvetele številne drugačne ustanove redovnega življenja, v katerih se je mnogo ljudi, ki so se odpovedali posvetnosti, izročilo Bogu z javno zaobljubo evangeljskih svetov v posebni karizmi in v ustaljenem načinu življenja v skupnosti, da bi na mnogotere načine apostolsko služili Božjemu ljudstvu. Takšne so razne družine regularnih kanonikov, ubožni redovi, regularni kleriki in nasploh moške in ženske redovne kongregacije, usmerjene v apostolsko in misijonsko dejavnost ter v raznovrstna dela, ki jih more spodbuditi krščanska ljubezen.

5. SVETNE USTANOVE:

V teh ustanovah se zbirajo člani, da bi z življenjem v svetu izpolnili svoje posvečenje Bogu, s tem da zaobljubijo evangeljske svete znotraj časnih družbenih struktur. Tako nekako postajajo kvas modrosti in pričevalci milosti sredi kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. S povezanostjo med svetom in posvečenjem, ki je njim lastna, želijo vnesti v družbo nove sile Kristusovega kraljestva, da bi od znotraj spremenili svet z močjo blagrov. Na ta način sicer v polnosti pripadajo Bogu in so povsem predani v njegovi službi, njihovo delovanje v običajnih svetnih okoliščinah pa na pobudo Duha prinaša v časne zadeve nekaj evangeljske ljubezni. Tako svetne ustanove - vsaka po svoji lastni karizmi - pomagajo, da se utrjuje učinkovita navzočnost Cerkve v družbi.

6. DRUŽBE APOSTOLSKEGA ŽIVLJENJA:

V nekaterih izmed njih sprejemajo evangeljske svete in Cerkev njihove svete vezi javno priznava. Vendar pa jih to njihovo svojevrstno posvečenje ločuje od redovnih in svetnih ustanov.

Poleg vseh naštetih oblik pa se pojavljajo še nove zvrsti posvečenega življenja, ki se pridružujejo starim. Pričajo, kako so tudi v naših časih privlačni popolna podaritev sebe Bogu, ideal apostolske skupnosti in karizme samega ustanovitelja. Obenem so te ustanove znak dopolnjujočih se darov Svetega Duha.

O redovništvu in njegovem razvoju na Slovenskem lahko beremo tudi na: http://korus.rkc.si/
 
Obiščite spletne strani naslednjih redovnih ustanov:

 

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Božja beseda