Prva je poklicanost
Kdor začuti Božji klic, da bi postal duhovnik, je na dobri poti za vstop v Bogoslovno semenišče v Ljubljani. Duhovniški poklic je vedno odgovor na Božji klic, ki je zastonjski Božji dar. Pri nekaterih je ta poklic že v začetku povsem jasen in gotov, drugi čutijo zanj bolj ali manj jasno nagnjenje in veselje, poklic pa se jim zbistri kasneje, tretje preseneti nenadoma. Da pa poklic stopi iz možnosti v dejanskost, je potrebna še določena mera odločnosti in poguma, da na poklic odgovorimo, še posebej v današnjem času, ki ni ravno naklonjen tovrstnemu načinu življenja.

Razločevanje
Do jasnosti in pogumnega odgovora glede poklicanosti lahko pridemo preko osebne molitve in molitve krščanske skupnosti, posebej župnijskega občestva. Običajno svojo poklicanost razločujemo skupaj z nekom, ki je glede tega že izkušen, domačim župnikom, duhovnim spremljevalcem ali drugim duhovnikom. Zelo koristno je tudi, da svojo odločitev preverjamo in utrjujemo na duhovnih vajah.
V procesu razločevanja in odločanja je Bogoslovno semenišče odprto za vsakega, ki se zanima za duhovniški poklic in življenje v Bogoslovnem semenišču.

Sposobnosti
Duhovniški poklic ni lahek. Iz tega razloga se od bodočega duhovnika zahtevajo sposobnosti, s katerimi bo mogel svoj poklic čim bolj polno uresničiti; slednje z vso pravico pričakujejo ljudje, h katerim bo duhovnik poslan, od tega pa je odvisno tudi, koliko bo sam v njem srečen.

Zaradi velike raznolikosti razmer je v temelju potrebno zadostno psihofizično zdravje, dobra telesna kondicija in psihična stabilnost. Poleg tega so potrebne človeške vrline, predvsem sposobnost pristnih medčloveških odnosov in zmožnost za življenje v skupnosti. Izoblikovan mora imeti tudi etični in moralni čut, da bo znal presojati dobro in slabo v človeških srcih in ljudi dvigati k zdravemu mišljenju in plemenitemu ravnanju. Slednjič potrebuje tudi tolikšno mero intelektualne moči, da bo zmogel študij filozofije in teologije v šestletnem študiju na Teološki fakulteti.

Zelo velikega pomena pri odločanju za vstop v bogoslovje je tudi pravi namen odločitve, motivacija, ki mora biti v večji meri prečiščena. Zadnja ali najgloblja motivacija za duhovniški poklic je pastoralna ljubezen. To pomeni, da kandidat želi posnemati Kristusa, ki je kot dobri pastir dal življenje za svoje učence – gre torej za ljubezen do ljudi, h katerim bo poslan, in srčno prizadevanje za njihovo odrešenje.

Svoboda
Odločitev za vstop v semenišče in s tem v pripravo na duhovništvo mora biti resnično notranje in zunanje svobodna, to pomeni prosta pritiskov s strani ljudi in ne sme biti rezultat notranjih psihičnih pritiskov. Odločitev za duhovništvo ni nikoli nujnost, ampak vedno svoboden »da« na Božje povabilo in vključuje tudi možnost človekove zavrnitve. Le svoboden človek se lahko v resnici z nedeljenim srcem preda svoji službi in jo živi v veselem darovanju ter tako živi kot sodelavec pri odrešenju človeštva.

 

POSTOPEK VPISA

KANDIDATA SPREJME ŠKOF
Kandidate na pot duhovniške vzgoje (v semenišče) vedno sprejema domači škof ordinarij. Kandidat, ki ima namen postati škofijski duhovnik, bo namreč postal član duhovniškega zbora pod vodstvom krajevnega škofa. Zato se ob odločitvi za vstop osebno oglasi pri škofu za vpis, lahko tudi s svojim župnikom ali drugim duhovnikom. Ko je postopek sprejema uspešno zaključen, škof svojega kandidata pošlje v vzgojo. Slovenski škofje svoje kandidate pošiljajo v naše Bogoslovno semenišče v Ljubljani.

Za sprejem v Bogoslovno semenišče v Ljubljani je škofu treba predložiti naslednje dokumente:
• krstni list, ki ga kandidat pridobi v župniji svojega krsta
• lastnoročno napisano prošnjo z življenjepisom za sprejem v Bogoslovno semenišče
• kopijo maturitetnega spričevala (oz. druga ustrezna potrdila o opravljenih izobraževanjih)
• poročilo o zdravstvenem stanju (za zdravniški pregled na Medicini dela, prometa in športa poskrbi bogoslovno semenišče v Ljubljani).

Poleg tega bo škof domačega župnika prosil, da o kandidatu napiše nravstveno spričevalo.

 

VPIS NA TEOLOŠKO FAKULTETO
Duhovniška vzgoja zajema tudi izobraževanje, zato morajo kandidati za uspešen vpis v Bogoslovno semenišče ustrezati kriterijem za vpis na Teološko fakulteto in se uspešno vpisati v prvi letnik enovitega magistrskega študija (EMT). S kandidatom, ki ima ob vstopu že opravljen kakšen del teološkega študija, se škof in vodstvo semenišča pogovarjata posebej. Za vpis na Teološko fakulteto se kandidati držijo navodil Tajništva Teološke fakultete v Ljubljani (Poljanska 4, tel. 01 434 58 20 in 01 434 58 18).

Splošni pogoj za vpis na enovit magistrski študijski program Teologije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani predstavlja opravljena splošna matura. Tisti, ki imajo le poklicno maturo, morajo za vpis narediti še en dodatni maturitetni predmet. Kandidati za vpis na Teološko fakulteto morajo slediti uradnim pogojem vsakoletnega Razpisa za vpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pri čemer tukaj izpostavimo zahteve prijavnega roka:
• prijavni rok: do 30. marca (vpis sprejetih v 1. roku: od 27. julija do 28. avgusta);
• prijavni rok: do 29. avgusta (vpis sprejetih v 2. roku: od 25. do 30. septembra);

 

SPREJEM V BOGOSLOVNO SEMENIŠČE
Ves čas postopka od prve želje kandidata za vstop v semenišče naprej je vodstvo semenišča že na voljo za informacije in pogovore s kandidatom in njegovim župnikom ter mu pomaga in ga spremlja do končnega sprejema v semenišče. Tako se vodstvo semenišča s kandidati spozna tudi osebno in jih začne spremljati na njihovi poti poklicanosti. Vodstvo semenišča je v kontaktu tudi s škofom in Teološko fakulteto, ker se postopek vpisa tako bolj tekoče odvija.

Po končanem postopku na škofiji, potem ko je škof kandidata z dokumentom sprejel, ga uradno napoti k ravnatelju semenišča, kateremu pošlje kopijo dokumentacije. Ravnatelj da kandidatu vsa potrebna navodila za bivanje, ob tem pa ta opravi še nekaj formalnosti, med drugim:
• izpolni obrazec o osebnih, študijskih in drugih podatkih
• podpiše obrazec o varovanju osebnih podatkov in dovoljenje o upravljanju z osebnimi podatki
• podpiše Izjavo o rabi interneta in druge informacijske tehnologije
• predloži Potrdilo o nekaznovanosti iz kazenske evidence.

Ko je kandidat sprejet in so vse formalnosti za sprejem opravljene, se začne skupno življenje. Vsaka nova generacija ga začenja konec septembra s t.i. uvajalnim tednom. O natančnih datumih so sprejeti kandidati obveščeni ob postopku vpisa. Z začetkom akademskega leta v začetku oktobra pa se pridružijo še višji letniki in novo vzgojno leto je v polnem teku.

Vir: splet bogoslovja v Ljubljani.

 

Formacija je enovita in neprekinjena pot učenca in misijonarja. Formacijo, ki se začenja že ob prvemu jasnemu znaku poklicanosti, lahko razdelimo na dve obdobji: začetna formacija, ki skupaj s propedevtičnim obdobjem kandidatom oblikuje duhovniško srce, ter trajna formacija, ki duhovnikom v njihovem življenju pomaga živeti kot Dobri Pastir (prim. DDP, 54-55)

Propedevtično obdobje je čas preverjanja in utrjevanja odločitve za duhovništvo, spoznavanja samega sebe in postavljanja temelja duhovnemu življenju (prim. DDP, 59). V Cerkvi v Sloveniji propedevtično obdobje poteka v župniji Šmarje pri Jelšah v škofiji Celje, traja eno leto in ga vodi duhovnik dr. Janez Kozinc.

Kandidati, ki v sebi zaznavajo klic v duhovništvo, se najprej vpišejo v propedevtični letnik. Kandidati, ki so letos že oddali svojo prijavo na Teološko fakulteto, naj se na fakulteto ne vpisujejo, saj bodo z vpisom v Bogoslovno semenišče in na Teološko fakulteto nadaljevali šele po opravljenem propedevtičnem letniku.

Kandidat naj se skupaj z župnikom predstavi koordinatorju propedevtičnega letnika dr. Janezu Kozincu in svojemu škofu ordinariju, ki ga sprejme in pošlje v propedevtični letnik Bogoslovnega semenišča (prim. kann. 237 in 241 ZCP).

Za sprejem v propedevtični letnik, se škofu ordinariju predložijo naslednje listine:
krstni list,
• kandidatova lastnoročno napisana prošnja za sprejem v propedevtični letnik,
• kandidatova predstavitev življenjske poti – vzorec (Kandidat prilagodi za propedevtični letnik)
• nravstveno spričevalo domačega župnika,
• kopija maturitetnega spričevala oz. ustrezna potrdila o opravljenih izobraževanjih.

Bivanje, vzgoja in delo v propedevtičnem letniku se začnejo v septembru 2021. V obdobju odločanja za vstop se lahko kandidat in župnik za pomoč in informacije obrneta na koordinatorja propedevtičnega letnika dr. Janeza Kozinca ali rektorja Bogoslovnega semenišča Petra Kokotca.

Naslov in kontakt:
Propedevtični letnik
koordinator dr. Janez Kozinc
Cesta na sv. Rok 2, 3240 Šmarje pri Jelšah;
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; tel.: 031 219 446;

Bogoslovno semenišče;
rektor Peter Kokotec
Dolničarjeva 4, 1000 Ljubljana;
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; tel.: 041 828 389

 Vir: Spletna stran Bogoslovno semenišče Ljubljana;

Priprava na zakon, na zakonsko in družinsko življenje je izredno pomembna za blagor Cerkve in človeka. Za sama zakonca je sklenitev zakonske zveze prelomni dogodek, saj s tem dejanjem stopata na novo pot, ki je nepredvidljiva, velikokrat popolnoma nova, naporna, a hkrati tudi izjemno lepa in bogata.

Zakrament zakona je zakladnica milosti za moža in ženo kot partnerja, za očeta in mater kot starša. Je vir moči za polno in srečno življenje.

Toda če vsega tega ne veš, ne moreš uporabljati. Zato je priprava na zakon velikokrat ključnega pomena za bogato in rodovitno življenje zakonskega para, družin in celotnega cerkvenega občestva…

Poklic moža in žene, očeta in matere, lahko predstavlja preveliko breme za marsikoga, če nanj ni pripravljen. Zato Cerkev posveča veliko pozornosti pripravi na zakon. Njen glavni namen je pokazati bodočim zakoncem, da so tudi v zakonskem življenju zakonitosti, ki jih doživlja domala vsak par in da v vsakem skupnem življenju nastajajo problemi. ki jih je moč predvideti oziroma so jih mnogi zakonci pred njimi že prebrodili. Predvsem pa želi priprava na zakrament zakona pokazati bodočim partnerjem, da s sklenitvijo zakramenta zakona povabita medse Boga, ki postane njun največji zaveznik in pribežališče.

Alenka Fras

Preberite več:

Jezus se je ozrl v bogatega mladeniča, ga vzljubil in mu rekel:«Eno ti manjka: Pojdi in prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pa pridi in hodi za menoj!«(Mr 10,21).

Gre za srečanje dveh ljubezni: Kristusove, ki vabi k izrazitejši hoji za njim in povabljenega (fant, dekle), ki bi na to ljubezen odgovoril. Kogar Kristus kliče v redovniško življenje, se vanj še posebej ozre in ga vzljubi. Kdor se tej ljubezni odzove, ni več svoj, marveč popolnoma njegov. S tem stopi na pot popolnosti, na katero je Kristus povabil bogatega mladeniča.

Kdor je torej odgovoril na klic pritrdilno in je že »razprodal«, kar mu na tej poti ne bo služilo, lahko pride in hodi …Hoja za Njim pozna več stopenj uvajanja:

Kandidatura:

1. Kdor misli resno in se priglasi v kaki redovni skupnosti, ki jo želi pobliže spoznati, je kandidat oz. kandidatinja. To obdobje imenujemo kandidaturo. To je čas preverjanja resničnega poklica – pravega namena in zmožnosti, duševnega in telesnega zdravja, doraslosti. Tudi skupnost, v katero se kandidat vključuje, želi v tem času presoditi pristnost poklica. Trajanje tega obdobja ni strogo določeno, lahko traja dalj časa (študij, obveznosti ipd.), lahko ima različne oblike glede na ustanovo.
Postulat:

2. Ko razmere dozorijo, se začne neposredna priprava na redovno življenje, ki se imenuje postulat in traja najmanj pol leta. V tem času se postulant, postulantka utrjuje v krščanskem življenju in s pomočjo voditelja/voditeljice prihaja do večje jasnosti glede svojega poklica. Spoznava ustanovo, v katero se želi vključiti.

Noviciat:

Če je kandidat izrazil voljo, da želi vstopiti v ustanovo, in ima predstojnik pozitivno sodbo o primernosti kandidata, se opravi sprejem in se začne doba noviciata. Ta stopnja uvajanja je najbolj pomembna in je s strani Cerkve najbolj točno določena glede

  • pogojev za sprejem
  • časa trajanja
  • vsebine in načina vzgoje;

saj je nadaljnja pot v redovno življenje v veliki meri odvisna prav od njenega začetka.

Ta začetek življenja v ustanovi ima pravni in liturgični vidik. Začne se s preprostim obredom, pri katerem sodeluje vsa redovna skupnost in novicu izroči tudi »noviciaško redovno obleko«. Noviciat traja najmanj 12 mesecev in ne več kot 2 leti.

Namen noviciaškega življenja je duhovni in praktični. Naravnan je v to, da novici:

Ločitev od sveta je močno poudarjena v meniških ustanovah. Ker novic še ni pravno vezan na ustanovo, jo more v vsakem času svobodno zapustiti, ko je premislil o svoji odločitvi v vesti in se morda pogovoril s svojim predstojnikom; pa tudi pristojna oblast ga more odsloviti v vsakem času, če novic pokaže, da ni primeren za posvečeno življenje in da tudi ne daje utemeljenega upanja. Če je pokazal, da je primeren, mu pristojni predstojnik dovoli napraviti prve začasne zaobljube.

Evangeljski sveti čistosti, uboštva in pokorščine so »Božji dar, katerega je Cerkev prejela od svojega Gospoda in ga z njegovo milostjo vedno ohranja«. Z javnimi zaobljubami treh evangeljskih svetov oseba postane redovnik, član redovne ustanove, v katero se vključi s pravicami in dolžnostmi in se obveže, da bo sledil ciljem, nalogam in poslanstvu lastne ustanove.

  • bolje spoznajo Božji klic, ki je lasten ustanovi;
  • izoblikujejo miselnost in srce v njenem duhu;
  • preizkusijo način življenja ustanove;
  • potrdijo namen in sposobnost.

Celotna vzgoja je namenjena preverjanju teh namenov in spoznanj tako v novicu kot v ustanovi. Noviciat pomeni tudi prekinitev s prejšnjim načinom življenja: novic živi v zato ustanovljeni redovni hiši, se drži redovne discipline in vzgojnega programa, podrejen je učitelju novicev.

Juniorat:

Po prvih zaobljubah se v vseh ustanovah vzgoja še naprej izpopolnjuje in utrjuje ob pripravi na poslanstvo; ne več v noviciatu, ampak v drugi primerni hiši in ob spremljanju izkušenega redovnika. Tudi v tem času se mlademu redovniku še ne zaupajo take službe in opravila, ki bi ga ovirali pri usposabljanju. Začasne zaobljube leto za letom obnavlja (najmanj trikrat in največ devetkrat). Lahko pa po preteku leta tudi svobodno odide. Če odide med letom, pa mora prositi za razrešitev zaobljub. Tudi ustanova more mladega redovnika iz tehtnih razlogov odpustiti.

Ta doba se imenuje juniorat in se zaključi z večnimi zaobljubami. Z njimi se redovnik zaveže za vse življenje. Takrat postane polnopraven član redovne ustanove z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Vse ustanove pa ne poznajo večnih zaobljub, ampak začasne zaobljube obnavljajo vsako leto ali tudi na dve ali tri leta.

Stalna vzgoja:

Vse te stopnje uvajanja imenujemo tudi začetna vzgoja, ki je podlaga za nadaljnje oblikovanje in prenavljanje redovne osebe; to je namreč življenjski proces in zahteva, ki jo vsebuje redovna posvetitev. Zato se nihče ne more izzvzeti od truda za lastno človeško in duhovno rast, ampak mora nenehno v sebi vzpostavljati razpoložljivost, s katero se pusti oblikovati vsak dan svojega življenja.

s. Rafaela Glasenčnik, ŠS

Literatura: - Zveza redovnih predstojnic Slovenije, Življenje in delo redovnic med nami, 1985 - P. viktor Papež, Redovno pravo, 1999

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Back to top