Gospod nadškof Alojzij Cvikl je na nedeljo Jezusovega krsta v Mariborski stolnici med sveto mašo ob 8.30 podelil službo bravca trem pripravnikom za stalni diakonat: Antonu Hohlerju, Kristijanu Peras in Zlatku Pintarju.

Sluzba bralcev

Homilija nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ

Praznik Jezusovega krsta 2020

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, dragi kandidati za službo bralca, dragi bratje in sestre!

Današnji evangeljski odlomek jemljemo, kot potrditev Jezusovega božanstva. To drži, a je tudi potrditev, da je Bog in človek, da sta njegova božanskost in človeškost eno.
Janez Krstnik krščuje v reki Jordan. Ljudstvo posluša njegovo oznanilo in se daje krstiti. Janez krščuje zgolj z vodo, a napoveduje, da pride tisti, ki bo krščeval s Svetim Duhom in ognjem. Da prihaja tisti, ki s seboj prinaša Božje kraljestvo. Zato je nujno potrebno, da človek spremeni svoje življenje in se odpre temu daru.
Tudi Jezus se postavi v vrsto in prosi Janeza Krstnika za krst. Da se obliti z vodo, kot znamenje njegove solidarnosti z nami vsemi, ki smo grešni ljudje in smo potrebni očiščenja svojih grehov. Zato razumemo, da se je Janez branil, da bi to storil: Jezus vendar ni potreben očiščenja. Ni ga potreboval zase. Ker pa je postal človek in torej naš brat, je čutil z nami. Kakor je v božični noči stopil v naš svet, tako, da se je rodil, kot mi, se je tudi postavil v vrsto, da prejme krst, da bi tako pokazal, da prihaja, kot glasnik Božjega usmiljenja do vseh nas.
Ne prihaja v svojem imenu, ampak, kot ljubezen Boga Očeta, ki prodre nebesa in da slišati svoj glas: »Ta je moj ljubljeni Sin!« Poudarek je na besedi »ljubljeni«. Jezus na začetku svojega javnega delovanja mora slišati glas Očeta, kajti njegovo poslanstvo bo, da izpolni Očetovo voljo.
Kaj se je zgodilo pri krstu v reki Jordan nam Jezus sam razloži, ko gre od Jordana v Nazaret, v shodnico in uporabi besede preroka Izaija: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim!«
Tudi apostol Peter govori o Jezusovem krstu, kot »maziljenju s Svetim Duhom in močjo«.
Tudi za vsakega od nas, ki smo bili krščeni, cerkveni očetje uporabljajo izraz »maziljen«, kar pomeni, da smo bili tesno pridruženi Kristusu, postali smo eno z Njim.
Kakor pri krstu Božjega Sina, je tudi pri našem Bog Oče izrekel besede: »ti si moj ljubljeni sin, ti si moja ljubljena hči«.
Naš krst je najprej očiščevanje. Otrok, ki pride na svet, in ki zaradi svoje neprištevnosti še ni mogel osebno narediti nič narobe, je že zaznamovan s splošno človeško grešnostjo, s tako imenovanim izvirnim grehom. On krstu je očiščen tudi tega. Toda gre še za več.
Krst ni samo oblivanje z vodo, krst je tudi simbolna ponovitev Jezusove smrti in vstajenja. Krst je torej prerojenje v novega človeka, preoblikovanega za tisto veliko ljubezen in požrtvovalnost, ki jo je Jezus uresničil s svojim življenjskim darovanjem na križu in svojim vstajenjem.
Praznik Jezusovega krsta je tudi za vse nas priložnost, da se zahvalimo za ta neskončen dar, ki smo ga prejeli. Ta dar vključuje tudi naš odgovor. To je poslanstvo, ki je življenje iz sv.krsta. Velikokrat čutimo, da je ta naloga za nas prevelika, da je ne zmoremo. Zato se je vedno znova potrebno odpirati Svetemu Duhu, ki nam je bil dan, da bi to poslanstvo zmogli opravljati v našem času.
Jezusov krst je tudi začetek njegovega javnega delovanja, oznanjevanja Božjega kraljestva, ki se zaključi z njegovo smrtjo na križu in vstajenjem.
Tako je tudi naš krst začetek našega poslanstva v Cerkvi in svetu. To poslanstvo ni vezano samo na duhovnike, redovnike in redovnice. S krstom, ko postanemo božji otroci se tudi vključimo v družino Božjih otrok, postanemo člani Cerkve, kjer vsak od nas prispeva svoj delež, da božje kraljestvo med nami raste. S krstom ne postanemo samo zunanji opazovalci življenja v Cerkvi, ampak vsak od nas prispeva svoj delež za napredek tega Božjega kraljestva.
Zato je primerno, da na današnji praznik Jezusove krsta, s katerim je Jezus začel javno življenje, podelimo nove službe, ki so konkretno poslanstvo. Tako bomo čez nekaj trenutkov podelili službo bralca, lektorja trem kandidatom, ki se pripravljajo na stalni diakonat: to so:
- Anton Hohler iz župnije sv. Martin na Pohorju
- Kristjan Peras iz župnije sv. Lenart v Slov. Goricah
- Zlatko Pintar iz župnije Slivnica pri Mariboru
V Cerkvi poznamo tri vrste bralcev:
- Tiste, ki so to službo prejeli kot pripravniki za diakonat in prezbiterat
- Tiste, ki jih je v to službo postavil škof in niso pripravniki za diakonat ali prezbiterat
- Verniki, ki so sposobni in dobro pripravljeni in jih povabi župnik
Od škofa postavljeni bralci nimajo večjih pravic, kot tisti, ki jih povabi župnik. Od škofa postavljeni imajo večjo dolžnost brati Božjo besedo.
Služba bralca je služba glasnika Božje besede, je služenje veri in poučevanja v njej. Ne gre samo za branje, gre tudi za pričevanje z osebnim življenjem, tako, da naše življenje postane knjiga, iz katere odmeva in odseva Božja beseda.
Dragi Anton, Kristjan in Zlatko, dragi bralci Božje Besede, naj vas postavitev v to službo danes, vse bolj pripravlja na vaš vzvišen cilj, na stalni diakonat.
Za vse nas, drage sestre in bratje, pa je ta obred spodbuda in priložnost, da se tudi mi vedno znova damo na razpolago Bogu in izpolnjevanju njegove volje. Tako bomo vsak bolj čutili, kako ima »Bog veselje z nami in da smo njegove hčere in sinovi«.
Amen.

Kontakt

Telefon: 00 386 59 080 310

E-pošta: cdp@nadskofija-maribor.si

Center za duhovne poklice, s. Štefka Klemen, Slomškov trg 19, SI - 2000 Maribor

Center za duhovne poklice je odprt od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. Dobrodošli!

Back to top